Vodnik po soboškem parku

V sklopu projekta 3 Parki - 3 Park, ki je sofinanciran s sredstvi EU in pri katerem sodelujejo mesta Murska Sobota, Körmend  in Gornja Radgona smo med drugim obnovili tudi mestni park. Ob tej priložnosti je Mestna občina Murska Sobota izdala  brošuro "Vodnik po soboškem parku" z zemljevidom in zloženko – karto mestnega parka, katere avtor je dr. Aleksander Šiftar. Posebej je izdana tudi brošura za slabovidne.

Iz vsebine brošure:

»Z ureditvijo so se v parku obdržale vse že obstoječe poti in vsebine, vendar je park dobil novo podobo. Dodana je učilnica na prostem,zamenjane so klopi in koši za smeti, posajeno je 173 dreves in grmov ter 184 m2 pokrovnih rastlin. Izdelan je bil posnetek stanja drevnine v parku in okrog Spomenika zmage (stanje spomladi 2010), določenih je bilo 260 vrst ter sort dreves in grmov (brez sort vrtnic) ter 5 trajnic, ki so značilne za ta park. Jeseni 2011 je bilo označenih 250 dreves in grmov. Na tablici je zapisano slovensko in strokovno ime rastline ter od kod rastlina izvira. Izdana pa je tudi brošura s kratko zgodovino parka in popisom vseh dreves in grmov.

Drevnine so razvrščene po abecednem vrstnem redu botaničnih imen, razen petih najpogostejših vrst, ki prevladujejo v parku, to so hrast dob, gaber, maklen, divja češnja in robinija. Ta drevesa so označena s številkami 1-5. Pri vsaki vrsti ali sorti je oznaka iz velike črke in številke, ki določata položaj dreves ali grmov. Park je razdeljen na 16 odsekov, glavni vhod v park je na začetku Trubarjevega drevoreda, levo je odsek A, nato sledijo ostali v smeri urinega kazalca, zadnji je P pri študentski lipi. Drevnina okrog spomenika ima oznako S, skupno je 17 odsekov. Vsaka drevesna vrsta ali sorta ima slovensko ime. Če je vrsta domača, je poimenovana v skladu z Malo floro Slovenije. Pri tujih vrstah ni bilo velikih težav, če raste pri nas kakšen predstavnik tega rodu, npr. rdeči hrast, japonska češnja. Nekatere povsem tuje vrste so dobile slovensko ime glede na lastnosti, npr. nepozebnik, ali pa je rodovno ime vzeto iz botaničnega imena, npr. albicija, magnolija, nisa, sasafras. Pri nekaterih redkih vrstah so se uveljavila imena, ki ga ima drevnina v domovini na Japonskem, npr. katsura. Strokovna imena rastlin so napisana v skladu z mednarodnim standardom ENA 2010-2015, dodatki in spremembe za 2011 se ne nanašajo na imena, navedena v tem seznamu. Imena sort so napisana tako, kot jih je poimenoval avtor sorte. Sorta je posebna oblika intelektualne lastnine, zato je pri vsaki vrsti rastline lahko samo eno ime, ki ga je izbral avtor sorte. Lahko pa ima sorta več soznačnic, ki se uporabljajo za komercialne namene in se običajno prilagajajo jeziku kupcev.«