Zgodovina
Urbani razvoj Murske Sobote
so že v srednjem veku narekovale prometnice, ki so povezovale
nemške dežele z Ogrsko. Prvo železniško povezavo je dobila
leta 1907 s Körmendom, leta 1924 pa tudi z Ljubljano. O
starejši poselitvi nam pričajo nekatera prazgodovinska in
rimska arheološka najdišča v okolici mesta in rimski nagrobnik
vzidan v severno steno r.k. župnijske cerkve. Ob r.k. cerkvi
Sv. Nikolaja, ki jo viri prvič omenjajo leta 1297 je sredi
zemljišča Belmura zrasla srednjeveška naselbina, ki se z
imenom Murazombatha prvič omenja 16.julija 1348.
Kot mesto je Murska Sobota prvič omenjena leta 1366. Zemljiški
gospodje Széchyji so 1476 meščane oprostili vseh tlačanskih
obveznosti. Leta 1479 je ogrski kralj Matija Korvin podelil
mestu svobodne sejemske pravice. V času najhujših
turških vpadov v prvi polovici 17. stoletja so Mursko Soboto
obdali z zunanjim obrambnim zidom, obrambnimi okopi in jarkom.
Po izumrtju Széchyjev je 1687 del mestnega zemljišča kupil
Peter Szápáry in 1690 s kraljevim pristankom postal lastnik
Sobote. Družina Szápáry je imela patronat nad mestom vse
do konca 1. svetovne vojne, grajsko poslopje, ki ga viri
omenjajo že v 14.stol. pa je bilo 1934 prodano takratni
soboški občini.
Cerkvenoupravno je Murska Sobota
v letih od 1094 do 1176 spadala pod škofijo v Zagrebu, do
1777 pa pod škofijo v Györu, nato so jo podredili škofiji
v Sombotelu. Od 1923 spada pod jurisdikcijo mariborske škofije.
V 14. stol. je bil tu sedež posebnega belmurskega arhidiakonata.
Protestantsko verovanje se je v Murski Soboti in njeni okolici
širilo od začetka 17. stoletja do rekatolizacije v letih
1671-1673. Evangeličani so se v mestu ponovno organizirali
1886, prekmurski seniorat s sedežem v Murski Soboti pa je
bil ustanovljen leta 1922. V Murski Soboti je bil tudi sedež
židovske verske občine, ki je od 1929 združevala vse pripadnike
židovske verske skupnosti v Sloveniji.
V okviru madžarske upravne razdelitve je Murska Sobota od
12. stoletja spadala pod Železno županijo in bila od 1850
sedež soboškega sodnega okraja. Po razglasitvi madžarske
sovjetske republike 1919 je bil v mestu sedež Ravnateljstva
za Slovensko krajino; maja istega leta je bila z balkona
današnje restavracije Zvezda razglašena Murska republika,
ki pa je zdržala samo šest dni. Pod Kraljevino Jugoslavijo
sta bila v mestu nekaj časa nameščena civilni komisar za
Prekmurje in nato okrajni glavar. Madžari so v času zasedbe
med 2.svetovno vojno ponovno uvedli staro upravno razdelitev.
Mursko Soboto je 3. aprila 1945 osvobodila vojska sovjetske
Rdeče armade skupaj z delom Prekmurske partizanske čete.
Novo oblast so vzpostavili člani delegacije Slovenskega
narodnoosvobodilnega sveta, ki je prišla v Prekmurje 8.
aprila 1945. Po drugi svetovni vojni je bila Murska Sobota
sedež okraja, od 1964 sedež občine, ki je obsegala področje
Ravenskega in Goričkega, od leta 1994 pa je sedež mestne
občine, ki obsega mesto in skupino okoliških krajev.
Čeprav je bila Murska Sobota
mesto že v srednjem veku, je začela dobivati urbano podobo
v 2. polovici 19. stoletja; 1856 je bilo ustanovljeno prvo
večje trgovsko podjetje, 1873 hranilnica, 1875 Kazino s
precej bogato knjižnico, 1884 tiskarna in 1893 bolnišnica.
Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine je leta
1885 pričelo izdajati časopis Muraszombat és Vidéke (do
1919, 1941-45). V upravno, gospodarsko, kulturno in šolsko
središče se je razvila v začetku 20. stoletja. Poleg državnih
in verskih osnovnih šol, je postopoma pridobila tudi različne
srednje šole. Med vojnama je v mestu izhajal tednik Murska
krajina (1932-41), po drugi vojni pa Novi čas (1945) in
nato od 1949 Obmurski tednik, ki kot Vestnik izhaja še zdaj.
Za kulturno in umetniško podobo
Murske Sobote skrbijo njene kulturne ustanove: Pokrajinski
muzej Galerija Pokrajinska in
študijska knjižnica Zveza kulturnih društev
Murska Sobota je tudi regionalno
poslovno in gospodarsko središče.
Metka
Fujs
