Arheološka najdišča v občini Murska Sobota

Najstarejša poselitvena podoba Murske Sobote in njene okolice je znana iz arheoloških terenskih pregledov, aerofotografije, pripovedovanja domačinov in starejše literature. Presenetljive rezultate pa so v letih med 1999 in 2003 dala prav arheološka zaščitna izkopavanja na trasi pred gradnjo avtoceste Vučja vas-Beltinci in na obvoznici pri Murski Soboti.

Na najdišču Pod kotom - jug, ki leži med Krogom in Bakovci, je bilo raziskano najstarejše žarno grobišče v Sloveniji in z 178 grobovi največje grobišče iz bakrene dobe (3500 pr.n.št.) v srednjeevropskem prostoru. V različno oblikovanih in večinoma okrašenih glinastih žarah so tedanji prebivalci pokopali sežgane ostanke umrlih. Včasih so dodali k pokojniku sežgane ostanke živalskih kosti ali druge pridatke (mikrolite, zajemalke, bakreno ploščico). Iz časa konca bakrene dobe in začetka bronaste dobe (2500-2200 pr.n.št.) sodi najdišče Za Raščico pri Krogu, kjer je bila raziskana naselbina z arhitekturnimi ostalinami: nadzemna in delno vkopana bivališča z večjimi in manjšimi shrambenimi oz. odpadnimi jamami, več zbiralnikov za vodo, peči in kurišča. Prebivalci naselbine so izdelovali pretežno kamnita orodja in glinene izdelke (različna lončenina od loncev do lepo okrašenih skled na nogi). Iz časa zgodnje bronaste dobe (2000-1800 pr. n. št.) so bile na najdiščih Pod kotom jug, Pod kotom sever, Kotare baza, Kotare krogi in Nova tabla, Grofovsko postojanke, kateri prebivalci so poznali lončenino z značilnim okrasom, ki je bil izdelan z vtiskovanjem sukane niti (kultura s keramiko Litzen). Pojav te srednjeevropske kulture je rezultat selitve nomadskih živinorejcev v času zgodnje bronaste dobe in njihove simbioze z avtohtonimi prebivalci. Kontinuiteta poselitve iz zgodnje bronaste dobe se nadaljuje v srednjo bronasto dobo (1500 pr.n.št.), saj na najdiščih Pod kotom-sever in Nova tabla beležimo naselbinske ostanke tega časa. Večja naselbina iz pozne bronaste dobe (1000-800 pr.n.št.) je bila na severovzhodnem robu Kamenšnice (Soboško jezero). Izkopanih je bilo nekaj značilnih zemljank z jamami, v katerih so bile glinaste uteži in številno keramično posodje. Iz tega časa je zakladna najdba iz najdišča Pod kotom jug z 56 kosi bronastih vlitih predmetov: sekire, srpi, ingoti in bronaste pogače. Iz halštatskega obdobja - starejša železna doba (800-400 pr.n.št.) je znano obsežno grobišče z več kot 100 pokopov in ostanki naselbine na Novi tabli. Posebnost grobišča, ki je v Sloveniji ne poznamo je, da so bili žgani grobovi, opasani s plitvimi okroglimi in kvadratnimi obodnimi jarki v premeru do 20 m. Poljedelsko prebivalstvo je živelo v večdelnih kmetijah - enostavnih kočah ali zemljankah, v katerih so bila odprta ognjišča. Kakšnega posebnega materialnega bogastva ni ne v grobovih, ne med naselbinskimi ostanki, še posebno pa preseneča odsotnost orožja. Mlajša železna doba med 5. stoletjem pr.n.št. in med prelomom v začetek našega štetja je znana po prihodu Keltov tudi v naše kraje. Na lokacijah Nova tabla, Kotare baza, Pod kotom-sever in Kastelišče v Černelavcih so bile razpršene vaške kmetije s poglobljenimi zemljankami, brunaricami, odpadnimi jamami in lončarskimi pečmi. Lončarski izdelki, obogateni z grafitom so narejeni na hitro se vrtečem lončarskem vretenu. Kultne in verske predstave se zrcalijo v načinu pokopavanja in grobnem inventarju. Pokojniki so bili sežgani v svoji noši: z nakitom pri ženskah in z orožjem pri moških. V 1. stoletju n.š. se je tudi na ozemlju Prekmurja vzpostavila rimska uprava. Izkopavanja na avtocesti med Mursko Soboto, Bakovci in Krogom so izpričala ostaline nekaj rimskih kmetij z gospodarskimi poslopji, ter manjše železarske in lončarske delavnice. Znano iz tega časa dopolnjuje leta 1901odkrit lonec z 2328 rimskih srebrnikov (ki se hranijo v Arheološkem muzeju v Budimpešti) v bližini Kroga. Svoje umrle so pokopavali v gomile. Nekaj jih je bilo raziskanih ob Kamenšnici, nekaj so jih izkopali domačini: v Rakičanu in Krogu, nekaj pa jih je ostalo zanamcem: v Krogu, Bakovcih, ter ob Novi tabli. Posebnost iz tega časa je rimski nagrobnik iz konca 1. in v začetek 2. stoletja, vzidan v severno steno župnijske cerkve v Murski Soboti, ki je bil najden leta 1910 ob obnavljanju cerkve. Južno od Murske Sobote so izpričana najstarejša staroslovanska bivališča (zemljanke z ovalnim ali kvadratnim tlorisom) v Sloveniji iz 2. polovice 6. in iz 7. stoletja na lokacijah: Grofovsko, Kamenšnica, Kotare - baza, Pod kotom - sever, Pod kotom - jug.

Irena Šavel