Znamenitosti

KULTURNA DEDIŠČINA - ARHITEKTURA

Grad Murska Sobota

Grad Murska Sobota (nekdanji Szaparyjev grad) se kot dvorec Bel Mura v virih prvič omenja 1255, ko sta v njem palatin in slavonski ban Roland urejala zemljiško-premoženjske zadeve. Kot upravni sedež zemljišča je v 2. polovici 14. stoletja prešel v last plemiške rodbine Szechy, ki je na njegovem mestu v 2. polovici 16. stoletja zgradila štiritraktni, dvonadstropni renesančni dvorec z izstopajočimi pravokotnimi ogelnimi stolpi. Leta 1687 je grad kupil Peter Szapary, od njegovih dedičev pa leta 1934 Občina Murska Sobota. Sedanja podoba dvorca izvira zvečine iz 1. polovice 18. stol., ko so dvoriščne trakte obzidali z arkadami, na novo členili fasade ter dodatno oblikovali oba vhodna portala. Starejša zasnova severnega portala in nekaj skritih renesančnih oken govori o tem, da je severno pročelje najstarejši del objekta, ki ga danes krasi baročno členjen triosni rizalit. Vzhodno pročelje odlikuje imeniten baročni portal z atlantoma iz 1. četrtine 18. stol., sprva del budimpeštanske palače Grassalkovich (porušena konec 19. stol.). V notranjosti se je iz časa po sredini 18. stol. ohranil imeniten grajski salon, poslikan v poznobaročni iluzionistični maniri z ikonografsko uresničitvijo alegorije miru, pripisan Johannesu Pocklu. Arhitekturno izstopa še nekdanja grajska kapela, danes profani prostor za civilne poroke. Na mestu nekdanjega oltarnega dela so v vertikalno os postavljene 'črne' slike domačega slikarja Sandija Červeka. V gradu se nahaja Pomurski muzej Murska Sobota in Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota.

 

Stolna cerkev Sv. Nikolaja

Poznoromansko cerkveno jedro s kornim zvonikom izvira s konca 13. stol. V 2. pol. 14. stol. so ga prezidali v tristrano sklenjen, rebrasto obokan prezbiterij, s kamnoseško pomembnimi  parlerijanskimi maskami ter poslikan z dvema plastema slikarij. Starejša plast poslikav naj bi nastala še pred sredo 14. stol., mlajša pa okrog 1370 in je zapisana gemerskemu, slovaškemu slikarju. Na obočnih poljih pod zvonikom je slikarije konec 18. stoletja zasnoval graški slikar Matthias Schiffer, po zadnji prenovi pa je prezbiterij dobil še slikana okna, delo Franca Mesariča iz 2003. Po več prezidavah med 15. in 18. stol. je bila cerkev v letih 1910–1912 temeljito prezidana po načrtih arhitekta Ladislava Takača (Laszlo Takacs 1880–1916). Ta je ohranil jedro stare cerkve, ob kateri si je na novo zamislil triladijsko baziliko s prečno ladjo ter svodasto kupolo nad sečiščem. Piramidalno stopnjevana fasada se v višinski rasti in v jedru starega izoblikuje v mogočen, 60 m visok zvonik. Pročelje zaznamuje kompozicija petih niš s Szaparyjevim grbom ter polkrožno zarisan glavni vhod v cerkev s stiliziranim cvetličnim vencem. Zahodno partijo v notranjosti zapira orgelska galerija. Triladijska členitev je uglašena s psevdohistorističnimi prvinami, oprema pa izvira iz različnih madžarskih umetnoobrtnih delavnic. V osi glavnega oltarja je velika slika s patronom cerkve, sv. Nikolajem, ki obdaruje device, delo Matthisa Schifferja iz 1797. Interier odlično dopolnjujejo Kregarjevi in Bizovičarjevi vitraži. Namesto stranskih kapel je na južni strani ob zvoniku zgrajena grobnica patrona cerkve, soboškega grofa, na severni pa oratorij rakičanskega grofa s krstilnico in zakristijo.

 

Evangeličanska cerkev

Evangeličanski kompleks s cerkvijo je bil zgrajen v neogotskem slogu v letih 1907- 1910 po načrtih Ernőja Gereya. Dopolnjujeta ga dve stranski enonadstropni stavbi s poudarjenima vogaloma in trikotnimi členjenimi strešnimi čeli z dvojnimi okenskimi nišami in stolpiči. Cerkev je bila zgrajena po vzoru cerkve v Nagyvaradu (Oradea) iz opeke s tremi pročelnimi stolpi, izmed katerih osrednji zraste v visok zvonik. Okenska rozeta nad glavnim vhodom se ponovi v oltarnem delu s podobo Martina Lutra. Rebrast strop v notranjosti nosijo stebri, na katerih stojita tudi oba stranska balkona vzdolž ladje in orgelska galerija nad glavnim vhodom. Arhitekt je zasnoval tudi notranjo poslikavo, avtor oltarne slike Snemanje s križa pa je Jenő Bory.

 

Spomenik zmage

Spomenik zmage je bil zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz belega cararskega marmorja v čast in slavo zmagovalcev 2. svetovne vojne: sovjetskih vojakov in jugoslovanskih partizanov. Svečano so ga odkrili ob prisotnosti predstavnikov zavezniških sil 12. avgusta 1945. Zasnovan je kot grobnica, ki simbolizira obzidje Kremlja, pred katero stoji častna straža, nad njo pa se dviga mogočni obelisk z Leninovo podobo na bronasti medalji. Tu naj bi bili pokopani sovjetski vojaki, ki so padli v Pomurju, vendar so bili njihovi ostanki preneseni v skupne grobove na soboškem pokopališču. Avtorja plastik dveh vojakov sta brata Zdenko in Boris Kalin. Topova na obeh stranskih ploščadih sta del takratne vojne opreme. Ob zlomu komunizma, ko je padlo mnogo podobnih spomenikov, se je ta ohranil kot svojevrsten simbol Murske Sobote in njene zgodovine, obenem pa ohranja spomin na žrtve, ki jih je terjala vojna. 

 

Hotel Zvezda

Hotel Zvezda na Trgu zmage je bil včasih Casino in hotel Dobrai, ki je nosil ime lastnika Janosa Dobraija. Enonadstropna historicistična vogalna stavba, ki se z glavno fasadno osjo odpira na glavni trg, je bila zgrajena 1909. Vhod pod balkonom je bil v kasnejših letih zazidan, v funkciji pa je ostal glavni vhod. Razgibana fasada, ki jo krasijo rastlinski ornamenti s prevladujočim motivom vinske trte, ponavljajoča se obraza mladega in starejšega moža in drugi elementi, se zaključuje z lepo oblikovanim konzolnim podstrešnim vencem. Mikavni stavbni element so tudi psevdobaročno razgibana nadstrešna čela s tridelnim okroglimi okenskimi odprtinami in stolpiči različnih veličin.

Z balkona hiše je Vilmoš Tkalec 29. 5. 1919 razglasil samostojno Mursko republiko in salon v nadstropju, kjer si je možno ogledati dokumente tistega časa, nosi enako ime. Fran Sušnik pa je leta 1924 o hotelu Dobrai zapisal, "da so njegovi gostje in njega elitna soseska prepričani, da so točno sredi božjega sveta, ki se suče ravno okoli njih. Tu se zbirajo zvesti sinovi majke Slave, da rešujejo važna državna, narodna in kulturna vprašanja ...."

Hotel je središče dogajanja romana Biljard v Dobrayu Dušana Šarotarja o prekmurskih Židih.

 

KORAK V SODOBNOST - ARHITEKTURA

Gledališče Park

Soboški arhitekt Feri Novak (1906–1959) se je izšolal na Dunaju, za nekaj mesecev (1938) pa je sodeloval v ateljeju znanega francoskega arhitekta Le Courbusiera. S svojimi deli se je že pred vojno zapisal arhitekturnemu funkcionalizmu, povsem pa je zaznamoval povojni modernistični čas v Murski Soboti. Leta 1951 je projektiral poslopje nekdanjega kina, zgrajenega 1955, ki smo ga v okviru EPK 2012 obnovili v večnamensko dvorano, ki nosi novo ime Gledališče Park. Obnova je potekala po idejni zamisli prodornega soboškega arhitekta Andreja Kalamara

 

Glasbena šola

Andrej Kalamar je zasnoval tudi novo zgradbo glasbene šole, ki predstavlja programsko razgiban sistem, ki se odslikava v tripartitni volumski kompoziciji. Dvorana je umeščena z vhodom iz vhodne avle, volumsko pa posega v osrčje stavbnega otoka. Ima višino dveh etaž, ter tako tudi na zunaj predstavlja programski poudarek - funkcionira kot členek med krilom s kabineti in krilom z različnimi programi. Kabineti glasbenega pouka so umeščeni v svojem krilu z jasnim arhitekturnim izrazom. Enovit volumen evocira na piščal, oziroma ritme not na črtovju. Na linijo Cvetkove ulice se naravnava krilo, v katerem je v pritličju uprava, v prvem nadstropju baletna dvorana, v drugem nadstropju pa skupinski učilnici. Dobljena etažnost zagotavlja dobro funkcioniranje objekta ter daje primeren učinek v prostoru z dinamičnim organizmom objekta, čez katerega se preigravajo mehke linije melodij, kakor tudi trdnejši ritmi.

SoncnicaOb novo glasbeno šolo na severnem robu stavbnega otoka so v zelenje umeščeni trije vila bloki. Njihova kompozicija  reflektira heterogenost morfologije okolice, mnogo smeri ustvarja različne orientacije novih objektov. Na ta način ni nobena fasada vzporedna drugi, vzpostavljena je velika mera individualnosti. Za Kalamarja so značilne mehke ovalne forme ali  značilne barvne nianse, ki se veselo razživijo na potiskanih steklenih površinah stanovanjskega objekta Sončnica nedaleč stran. Projekt stanovanjsko poslovni objekt Sončnica (2005) je na 28. Salonu arhitekture v Beogradu prejel nagrado v kategoriji Arhitektura. Projekt je prejel srebrno medaljo na arhitekturnem Bienalu v Miamiju 2007. 

 

Šavel center

Dediščino vogalnih stavb je v sodobni soboški arhitekturi povzel Edvard Jalšovec in oblikoval nekaj najlepših sodobnih objektov, med katerimi izstopa Šavel center na Cvetkovi 10–12. Svetlo modra štirinadstropna stavba z značilnimi izstopajočimi balkoni z enim svojim delom sledi polkrožni liniji ulice in se z vmesnim steklenim komunikacijskim delom naslanja na drugega, ki je postavljen v ravni liniji. 

 

Pokrajinska in študijska knjižnica

Družbi pomembnih soboških arhitektov se je s projektiranjem stavbe Pokrajinske in študijske knjižnice, štirinadstropne steklene stavbe na Zvezni ulici 10, in mrliške vežice na mestnem pokopališču pridružil Iztok Zrinski. Oba objekta zaznamujeta značilna plavajoča nastreška, postavljena na gracilne visoke okrogle stebre, s katerimi se arhitekt v sodobnem izrazu priklanja klasičnim kolonadnim linijam nekdanjih svetišč.

 

Ekonomska šola Murska Sobota

Pomembna je tudi nova Ekonomska šola Murska Sobota, ki je delo arhitektov Roka Benda, Primoža Hočevarja in Mitje Zorca, ki je leta 2008 prejela zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Stavba Ekonomske šole Murska Sobota je vključena med 60 najboljših stavb na svetu na področju vzgoje in izobraževanja po izboru strokovne komisije OECD CELE.

 

 

 

KULTURNA DEDIŠČINA

Dvorec Rakičan

Murska Sobota ima največ zelenih površin na prebivalca v Sloveniji. Ena od značilnosti mesta so njeni drevoredi. Spomeniško zaščiten topolov drevored, ki je trenutno v obnovi, povezuje Mursko Soboto z Rakičanom in rakičanskim parkom, sredi katerega je Dvorec Rakičan, v katerem domujeta Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan in Konjeniški klub Grad Rakičan.

Rakičan se v virih prvič omenja 1322 kot Rekethye in je imel v 17. stol. trške pravice. Tu naj bi ob glavni kraljevi cesti že v srednjem veku stal grad, vendar se utrjena postojanka prvič omenja 1431. Srednjeveško jedro gradu so domala izbrisale poznejše prezidave. Plemiška rodbina Batthyany, ki je gospodarila s posestjo najdlje, je v 1. pol. 17. stol. grad dodatno utrdila zaradi turške nevarnosti. Po prenehanju turških vpadov so ga temeljito prezidali po baročnem okusu, tako da je iz utrdbe v poznem 17. in 18. stoletju nastal podeželski dvorec, kakršnega poznamo danes. Razmeroma veliko notranje dvorišče oklepajo štirje trakti. Izstopa osrednje, enonadstropno bivanjsko poslopje. Stolpa na ogalih sta dvonadstropna in zamejujeta pročelje z izstopajočim, reprezentančnim vhodnim delom. Tega odlikuje bogato oblikovano čelo, ki se v dveh volutastih krilih izteče v trikotnem zaključku, s tremi kamnitimi vazami na vrhu. Shema tega rizalita je ponovljena tudi na dvoriščni strani, kjer glavno poslopje v pritličju in nadstropju podpirajo na močne zidane slope postavljene arkade. Preostali trije trakti so pritlični in so brez posebnega stavbnega okrasja, razen renesančnega portala, ki omogoča dostop na dvorišče s cestne strani. Z odhodom zadnjih lastnikov, nemške plemiške rodbine Saint Julien Walssee, in v ujmah časa se je za nekdanjim inventarjem izgubila sleherna sled. Šele prenova zadnjega desetletja je razkrila nekaj pomembnega okrasja, zlasti partije baročnega štuka. Dvorec obdaja dobro ohranjen angleški park.

 

Pomurski muzej Murska Sobota

Iz zbirke 1935 ustanovljenega Prekmurskega muzejskega društva je 1955 nastal Pomurski muzej Murska Sobota, danes eden od najbolj prepoznavnih regionalnih muzejev v Sloveniji s stalno razstavo o zgodovini Prekmurja, za katero je leta 1999 prejel prestižno priznanje Evropskega muzejskega foruma, s tematskimi razstavami in programi, ki se vrstijo skozi leto. V mestu je bila že 1875 bogata knjižnica Kazine, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota pa je bila ustanovljena 1955 na osnovah nekdanje ljudske knjižnice. Poleg raritet je najpomembnejša njena zbirka pomurskih tiskov. 

 

Galerija Murska Sobota

Galerija Murska Sobota se je leta 1978 oblikovala na programu prvotnega Paviljona arhitekta Novaka.

Galerija ustvarja stalno zbirko sodobne likovne umetnosti Pomurja, predstavlja dela domačih umetnikov in gosti druge razstavljavce. Tradicionalna prireditev je Evropski trienale male plastike, ki poteka od 1973. Razstavno dejavnost, ob kateri nastaja stalna likovna zbirka, skupaj z glasbenimi prireditvami nudi tudi Klub PAC. Kulturni in izobraževalni program za mlade oblikuje MIKK - Mladinski informativni kulturni klub z različnimi prireditvami.

 

NARAVNA DEDIŠČINA

Mestni park

Mestni park je eden najlepših ohranjenih grajskih parkov v Sloveniji in se razprostira na površini devetih hektarjev in pol. V njem so dvestoletni hrasti, gabri, jeseni, lipe, za angleški park značilne travne zaplate in majhno umetno jezero. Do grajskega poslopja vodi od evangeličanske cerkve skozi park Trubarjev drevored, ob njem pa je nekaj javnih plastik: doprsni kip prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja, delo kiparja Draga Tršarja, spomenik učiteljem, ki so padli v 2. vojni, in spomenik prvim prekmurskim pisateljem, delo Ferija Novaka, postavljen ob 20–letnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. V parku je organizirano razvrščenih 19 kamnitih litopunktur, delo kiparja Marka Pogačnika.

V mestnem parku je tudi otroško igrišče, kvaliteto zelenih površin pa dopolnjuje mestni gozd Fazanerija, ostanek nekdanjega gozda na severozahodu mesta. Fazanerija z razbremenilnim kanalom in potokom Ledava je rekreacijski poligon za Sobočance. V Fazaneriji je  trim steza, letno kopališče, teniško igrišče, nogometni stadion, skozi njo se vijejo sprehajalne in pohodniške poti, ki so primerne tudi za nordijsko hojo. Ob Fazaneriji poteka tudi kolesarska Pot užitka, ki objame Mursko Soboto in okolico. Po zelenih površinah mesta vodi Soboška zelena pout.

 

Reka Mura

Z reko Muro so ljudje, ki živijo ob njenih bregovih, predvsem izjemno čustveno povezani. Skozi zgodovino je nenehno spreminjala tok in ustvarila mnoge mrtvice, ki so v domišljijo zbujale rečne vile in druga mitska bitja, dajale navdih pesnikom in slikarjem, danes pa so še vedno prostor redkih rastlinskih in živalskih vrst. Njena struga je bila regulirana, tok je postal hiter, toda skrivnost mrtvic in posebna srebrna svetloba, ki se v zgodnjih jutrih ustvarja na reki, sta ostali. Ljudje zaradi poplav nikoli niso naselili njenega obrežja, so pa zato gradili brode, kakršen še vedno vozi pri Krogu ter povezuje Prekmurje in Štajersko, in mostove, kakšen je tudi 833 m dolg avtocestni most, najdaljši most v Sloveniji. Ob Muri so urejene sprehajalne poti, prostori za piknike, v Krogu in Bakovcih organizirajo spuste po reki, cela občina Murska Sobota pa je izhodišče kolesarskih poti, ki vodijo v naravo: k Muri, v ravninske vasi Ravenskega in Dolinskega ali na obronke Goričkega.