Evropski denar za večje projekte v naši občini
Z evropskimi sredstvi so bili v tej finančni perspektivi izvedeni in se še izvajajo tudi projekti v Mestni občini Murska Sobota, ki prinašajo višjo kakovost življenja v občini na različnih področjih.
Projekta prve in druge faze urejanja Noršinske ulice
V obeh projektih je bila obnovljena ena najbolj dotrajanih cest v občini. Med prvo fazo je bila izvedena rekonstrukcija lokalne ceste in zgrajena kolesarska steza v Noršinski ulici. Prometna infrastruktura na tem odseku je bila namreč v zelo slabem stanju in za najšibkejše udeležence v prometu ni omogočala zadostne varnosti. Z investicijo občina prispeva k razvoju trajnostne mobilnosti, zagotavlja osnovne infrastrukturne pogoje za boljšo povezanost urbanega območja z zaledjem, povečuje prometno varnost za najšibkejše udeležence v prometu ter izboljšuje kakovost življenjskega prostora in posledično kakovost zraka.
Poleg novogradnje enostranske dvosmerne kolesarske steze v dolžini 1145 metrov ter rekonstrukcije lokalne ceste od Ekonomske šole do križišča za Noršince in Rakičan v dolžini 988 m in premostitvenega objekta (prepusta) so postavili še kolesarski števec in ob poti urbano opremo (koši za smeti in klopi) ter uredili zeleni pas med voziščem in kolesarsko stezo.
Na delu kolesarske steze je ureditev začasna. Na območju prihodnje vzhodne obvoznice je namreč še v gramozirani izvedbi. Na tem mestu je načrtovano krožišče obvoznice, zato bo ta del asfaltiran in urejen med urejanjem vzhodne obvoznice.
Za nadaljevanje rekonstrukcije lokalne ceste na odseku od križišča za Noršince in Rakičan do začetka naselja Rakičan je mestna občina poskrbela s projektom druge faze. V drugem koraku je bila urejena zvezna kolesarska povezava med Mursko Soboto in Rakičanom v skupni dolžini 1,63 km. Gradbena dela ob rekonstrukciji cestišča so zajemala tudi novogradnjo mostu in enostranske dvosmerne kolesarske steze s pripadajočo komunalno infrastrukturo.
Vrednost obeh projektov, ki sta trajala od maja lani do septembra letos, je znašala 2,7 milijona evrov. Prva faza, vredna 1,4 milijona evrov, je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, natančneje s sredstvi mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN) iz naslova trajnostne mobilnosti v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. Sofinancirana je bila v deležu 80 odstotkov upravičenih stroškov, kar predstavlja dobrih 43 odstotkov celotne vrednosti. Razliko financira občina iz proračuna v višini skoraj 800 tisoč evrov.
Projekt Komunalno urejanje novega stanovanjskega območja v Pušči – 1. faza
Mestna občina Murska Sobota je bila s projektom prve faze komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja v Pušči uspešna na javnem razpisu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za sofinanciranje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026. Namen projekta je prostorska in infrastrukturna širitev naselja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, zlasti za mlade družine. Projekt zato pomeni pomemben korak k izboljšanju bivalnih pogojev v romskem naselju Pušča. V prvi fazi celostne ureditve je bila urejena nova cesta s pešpotjo, zgrajena je bila komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, odvodnjavanje) ter nameščeni javna razsvetljava in prometna signalizacija. Vrednost investicije, ki se je začela junija in zaključila oktobra letos, je znašala dobrih 292 tisoč evrov, mestna občina pa je zanjo pridobila sofinanciranje v višini 250 tisoč evrov nepovratnih sredstev.
S prenovo Delavskega doma želi mestna občina obnoviti eno najpomembnejših stavb v središču mesta, ki je hkrati ena najbolj prepoznavnih stavb nepremične kulturne dediščine v Murski Soboti. Ker jo je zob časa že močno načel in je dotrajana tako po zunanjem videzu kot v notranjosti, stavba kazi podobo celotnega mesta. Hkrati je nevarna za uporabnike ter neprijazna do zaposlenih in obiskovalcev. V stavbi so prostori mestne uprave, upravne enote, občinskega stanovanjskega sklada ter nekaterih drugih institucij in neprofitnih organizacij. Potrebuje temeljito prenovo, da se jo obvaruje pred nadaljnjim propadanjem, ob tem pa doseže boljša funkcionalnost objekta. Stavba je tudi energetsko potratna z dotrajano kritino in neizoliranim podstrešjem, ki nenehno zamaka, stavbno pohištvo je dotrajano in ga je treba zamenjati, prav tako so dotrajane in nevarne električne, strojne in druge napeljave v stavbi. Stavba nima dvigala in ustreznih ureditev za invalide in druge ranljive skupine.
V prizidku, kjer bo nova vhodna avla, bo urejen sodoben prostor za poslovanje s strankami z dvigalom za dostop do vseh etaž. Streha prizidka in del obstoječe pritlične strehe bosta izvedena kot zelena streha. Notranja prenova z novimi instalacijami bo izboljšala delovne pogoje zaposlenih. Posegi celovito izboljšujejo funkcionalnost in dostopnost objekta ter sledijo načelom univerzalne gradnje in uporabnosti za vse obiskovalce in zaposlene. Dela, ki so se začela v začetku julija letos in bodo trajala predvidoma do aprila 2026, so razdeljena v več sklopov. Ocenjena vrednost celotne investicije znaša okrog 3,1 milijona evrov. Projekt bo sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, namenjenimi projektom urbane prenove. Višina sofinanciranja znaša sto odstotkov upravičenih stroškov (85 odstotkov evropskih in 15 odstotkov državnih sredstev), manjši del neupravičenih stroškov pa financira mestna občina iz proračuna.
Ksenija Glažar, Soboške novine, november 2025