Kako živimo v Murski Soboti? Stopnja razvitosti solidna in nad povprečjem slovenskih občin

Slika
Kako živimo v MS

 

Vpogled v razvojne preboje občine in prostor za napredek

Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO) je celovito orodje za metriko in analizo 212 slovenskih občin, ki združuje vse najpomembnejše dostopne kazalnike razvoja. S tem omogoča primerjalno presojo oziroma vrednotenje (benchmarking) občin. Razvojni napredek spremlja na osmih področjih: demografija, učinkovitost delovanja občine, dinamike gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela, izobrazba, življenjski standard, stopnja socialne kohezije in stopnja okoljske osveščenosti. Analiza ponuja poglobljen vpogled v razvojne preboje občine, osvetli področja, na katerih je dosegla najboljše rezultate, ter opredeli prostor za napredek.

 

Murski Soboti zlati certifikat ISSO

Del sistema so certifikati ISSO. V okviru sistema zbirajo podatke o izstopajočih uvrstitvah občine, sestavijo indeks in predstavijo uvrstitve po področjih. Mestna občina Murska Sobota je prejemnica zlatega certifikata ISSO in ponuja prebivalcem kakovostno raven življenja. Certifikat prinaša pozitivno sporočilo pri sodelovanju z investitorji ali poslovnimi partnerji, saj je izkaz razvojne kredibilnosti in kakovostne ravni življenja. Prav tako je lahko v pomoč pri prijavljanju na razpise in pridobivanju javnih sredstev.

 

Razvojni položaj Murske Sobote soliden

Dosežena stopnja razvitosti je solidna in malo nad povprečjem slovenskih občin. V obrazložitvi zlatega certifikata piše, da je razvojna dinamika nekoliko pod povprečjem, občina pa izstopa glede na aktivnosti. Murska Sobota se uvršča v vrh na področju trga dela in izobrazbe, kjer se glede na sestavljene indekse uvršča v zgornjo deseterico krajev. Tretji adut, ki ga certifikat izpostavlja, je gospodarstvo. Na tem področju se je uvrstitev od lani nekoliko poslabšala zaradi bolj umirjene rasti prihodka in nekoliko nižjih sredstev za spodbujanje podjetništva, ki pa vseeno ostajajo nadpovprečna. Solidno vrednost ima indeks družbene povezanosti, kjer se je uvrstitev v primerjavi z lansko popravila. Na področjih proračunske učinkovitosti in življenjskega standarda sta indeksa blizu povprečja slovenskih občin.

Mestna občina ima ob vseh prednostih tudi nekaj izrazitih razvojnih izzivov. Neugodna so demografska gibanja, kar še zlasti velja za starostno strukturo prebivalstva. Iz občine z zelo starim prebivalstvom odhajajo mladi. Šibko vrednost ima poleg demografskega še okoljski indeks.

 

Izstopajoče prednosti občine:

  • Število delovnih mest: Murska Sobota sodi med delovno najbolj intenzivne kraje pri nas s skoraj 700 delovnimi mesti na 1000 prebivalcev. Ugodna je tudi struktura delovnih mest, delež zahtevnih poklicev je nadpovprečen.

  • Močno gospodarstvo: Gostota podjetij je močno nadpovprečna, enako tudi stopnja nastajanja novih podjetij, kar je pomemben pokazatelj podjetniške klime. Ustvarjena dodana vrednost, ki presega povprečno za 65 odstotkov, se je v zadnjih desetih letih podvojila.

  • Izobrazbena struktura: precej nad povprečjem.

  • Stanovanjski standard: Na ugodno raven stanovanjskega standarda vpliva v največji meri vrednost indeksa stanovanjske revščine: delež prebivalcev, ki živijo na premajhni površini ali v stanovanjih brez vseh osnovnih elementov infrastrukture, je nizek. Nadpovprečna je tudi rast števila novih stanovanj.

 

Razvojni izzivi:

  • Demografska gibanja: Problem je zlasti zelo staro prebivalstvo, ki se ob tem še nadpovprečno hitro stara. Leta 2008 je bil delež starejših od 65 let 15-odstoten, lani je dosegel 27,5 odstotka. Neugoden je tudi naravni prirast. Obe gibanji vplivata drug na drugega in ustvarjata negativno demografsko spiralo.

  • Mladi: Indeks bega možganov ima izrazito neugodno vrednost, kar pomeni, da se mladi po študiju pogosto ne zaposlijo v domačem kraju. Drugi kazalnik, ki razkriva problematičen položaj, je visoka stopnja brezposelnosti mladih. Kljub velikemu številu delovnih mest z ugodno strukturo (in dobrimi plačami) je za mlade kraj neatraktiven, kar ob zelo visokih odhodkih za študijske štipendije preseneča.

  • Okolje: Količine zbranih odpadkov so med največjimi pri nas. Murska Sobota je med kraji z največjo porabo električne energije na prebivalca. Ekološkega kmetijstva je malo, prebivalci pa okolje ocenjujejo kot zelo hrupno. Precej šibkih vrednosti kazalnikov s področja okolja je povezanih z lokalno industrijo, njeno strukturo in tudi močjo.

 

Konferenca Zlati kamen

Murska Sobota, ponosna zmagovalka izbora Zlati kamen 2024 in razvojno najbolj prodorna občina 2024, je 11. marca 2025 gostila konferenco Zlati kamen, ki povezuje občine in gospodarstvo pri iskanju najboljših razvojnih rešitev. Vrhunec dogodka predstavlja razglasitev zmagovalne občine izbora Zlati kamen 2025, ki je najbolj izstopala po razvojnem preboju.

_____________________________________________________________________________________________________________

Mestna občina Murska Sobota je izmed 212 slovenskih občin na področju demografije na 199. mestu, učinkovitosti na 123. mestu, gospodarstva na 34. mestu, trga dela na 2. mestu, izobrazbe na 7. mestu, življenjskih standardov na 121. mestu, socialne kohezije na 79. mestu in okolja na 186. mestu.

Murska Sobota se glede na vrednost sestavljenega indeksa ISSO uvršča na 74. mesto, kar je za 6 mest slabše kot lani, a vrednost ostaja stabilna in v zadnjih letih ves čas niha okrog 70. mesta.

 

Ksenija Glažar, Soboške novine, marec 2025