Krog, kraj z zanimivimi običaji in odličnimi športniki

četrtek, 3. Junij 2021

Krog ima 1119 prebivalcev (2020) in spada med večja primestna naselja v občini. Kraj ima zanimivo zgodovino in številna društva.

 

Nekoč Veliki in Mali Krog

Na območju današnjega gručastega naselja sta v 14. stoletju bili dve naselbini: Veliki in Mali Krog, v zgodovinskih virih pa se omenjajo tudi Radostinci, ki so se domnevno nahajali v bližini Kroga. Do leta 1973 je h Krogu spadal zaselek Mali Bakovci, ko je bil uradno priključen Bakovcem.

 

Kako je Krog dobil ime

Najstarejša listina o Krogu izvira iz leta 1298, v njej je kraj omenjen kot Kurug blizu Mure. Pozneje se omenja kot Korogh, Korongh in Korong. Korong v madžarščini pomeni lončarsko vreteno, kar nakazuje lončarsko tradicijo. V srednjem veku je bilo po knjigi Franca Vogrinčiča »Krog skozi stoletja« na današnjem območju Kroga naselje, kjer so se zbirali čuvaji velikanskih površin rodovitnih polj. V času srednjeveških tegob (kuga, slabe letine in lakota) so se vile procesije od stare župnijske cerkve v Murski Soboti proti naselbini čuvajev, kjer so prosili za pomoč pred ujmami. Procesija je zavila okrog hiš takratne naselbine ter se vrnila v župnijsko cerkev v Murski Soboti. Tako je naselbina dobila ime Krog. Druga razlaga izvora imena je povezana z obliko naselja, ki tvori skoraj sklenjen krog.

 

Leta 1627 celo več prebivalcev kot Sobota

Ozemlje Kroga je bilo poseljeno že v antiki. Ob Muri so po Vogrinčiču našli ostanke antičnega vodovoda. Ob cesti Murska Sobota–Krog, severno od naselja, je mogoče zaslediti dve gomili. Tod so leta 1901 našli novce Hadrijana, Septimirja, Severja in Filipa Arabca.

Po vizitacijskem zapisniku iz leta 1627 je v Krogu takrat živelo 273 ljudi, celo več kot v Soboti (250 ljudi, turški vpadi). Leta 1869 je imel Krog že 586 prebivalcev, leta 1890 jih je bilo 720, leta 1900 že 832 prebivalcev, leta 1910 pa 787 prebivalcev, velika večina je bila Slovencev. V začetku 20. stoletja se je precej ljudi iz ekonomskih razlogov izselilo, privlačna je bila zlasti Severna Amerika. Po drugi svetovni vojni je število prebivalcev naraslo na 986 (leta 1948). Tudi v tem času se je precej mladih izselilo v tujino.

V času Tkalčeve Murske republike je v Krogu prišlo do odločilne bitke med Tkalčevo četo in madžarskimi boljševiki. Bitke se je udeležila vsa vas, boljševiški napad je bil odbit, ofenziva pa strta. Drugi dan so boljševiki obkolili Krog, ujeli vse može in jih odpeljali v Mursko Soboto, kjer so jih po Tkalčevem porazu izpustili.

 

Posest svobodnikov

Vizitacijski zapisnik iz leta 1698 pravi, da je bil Krog posest svobodnikov. V 17. stoletju je bila v osredju Lipičeva rodbina, ki je imela kripto v stari soboški cerkvi. Iz te rodbine je bil znan Baltazar Lipič, ki je bil podžupan Železne županije. V 18. stoletju so bili med svobodnjaki znani Jožef Zelko, Mihael Ščap in Žižek.

Pomemben krajan je bil tudi Jurij Gujtman, ki se je leta 1686 zaradi zaslug za domovino povzpel po družbeni lestvici in z odobritvijo cesarsko-kraljevske pisarne na Dunaju dobil plemiški naziv zase, za sinova Matijo in Jurija ter hčeri Marijo in Heleno, njihove dediče in potomce.

 

Požari in poplave

Iz zgodovine vasi v prvi polovici 20. stoletja so znane pogoste poplave, zlasti potoka Dobel. Velike poplave so Krog doletele leta 1926 ter v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Leta 1972 je bila poplavljena skoraj vsa vas. Voda je po vasi tekla kot deroči potok, merila je do meter v višino. Pozneje so bili večji potoki regulirani, Mura je dobila obrambni nasip. Aprila 1948 se je v kraju razlegel še hud požar, do katerega je prišlo pri hiši Franca Mariča. Zaradi močnega vetra je zgorelo enajst hiš in dvanajst gospodarskih poslopij.

 

Lastna državna šola leta 1897

Krožani so do leta 1853 obiskovali versko šolo v Murski Soboti, nato je bila v Krogu ustanovljena rimskokatoliška podružnična šola soboške »farne« šole. Ogrska naučna uprava je dovolila Krogu leta 1897 lastno državno šolo. Novo šolo so dobili leta 1912. Obstoječa stavba, ki je bila med vojno precej uničena, je bila leta 1936 razširjena in nadzidana, načrte je izdelal Franc Novak. Namenu je bila predana že prihodnje leto in nosila naziv državna ljudska šola kraljice Marije v Krogu. Adaptirana je bila v letih 1982 in 1983, leta 1995 je dobila večnamensko dvorano.

Ksenija Glažar, Soboške novine, maj 2021