Od delavske do ljudske univerze

Leto 2020 se bo v zgodovino zapisalo kot leto, ki ga je zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Je pa bilo 2020  tudi leto mejnikov za Ljudsko univerzo Murska Sobota.

Na Ljudski univerzi Murska Sobota so obeležili dvajseto obletnico delovanja programa Projektno učenje mlajših odraslih PUM-O, prav tako tudi okroglih dvajset let delovanja svetovalnega središča ISIO, ki izvaja procese svetovanja v izobraževanju odraslih. Obe dejavnosti izvajajo v projektni obliki. Najpomembnejši jubilej ob koncu leta praznuje sama institucija – Ljudska univerza Murska Sobota, in sicer šestdeset let neprekinjenega delovanja.

Pogled v zgodovino – v čas »fičkov«

Začetki segajo v leto 1960, ko je t. i. občinski ljudski zbor Murska Sobota 29. decembra izdal odločbo o ustanovitvi Ljudske univerze Murska Sobota, občinskega zavoda za izobraževanje odraslih. »V tem času je bil najpopularnejši legendarni avto Zastava 750, vsi smo ga poznali pod ljudskim imenom fiček,« pravi sedanji direktor Dejan Dravec in pripomni, da je bil prvi sedež ustanove v zgradbi, ki stoji čez cesto od slavne blagovnice, današnjega Mercatorja. Na začetku je ustanova izvajala izobraževanje kmečkih žena. Po letu 1965 se je prvič lotila strokovnih izobraževanj, ki se bila takrat popolna novost. »Začeli so še izvajati dandanes tradicionalne jezikovne tečaje, ki so takoj naleteli na veliko zanimanja, ter čisto praktične vsebine, kot so recimo tečaji za vlaganje sadja in zelenjave, izobraževanje kmetov v okviru praktičnega pouka iz kmetijstva in pomoč pri družinski vzgoji,« pojasni Dravec in doda, da so tem sledili gospodinjsko-kuharski in tečaji za krojenje in šivanje. V gradu so organizirali predavanja o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Po vaseh, kjer marsikje takrat še ni bilo elektrike, so predvajali celovečerne filme. Konec šestdesetih je ljudska univerza začela z izobraževanji poklicne narave, recimo dopolnjevanje kvalifikacij v Panoniji, v Beltinki in v Pletilstvu Prosenjakovci usposabljanja za delo na strojih ter tudi poklicna izobraževanja za krojače in šivilje. V tem času se je začelo povezovanje z drugimi ljudskimi univerzami v lokalnem okolju (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer).

Delavska univerza

V letu 1974 je bila po spremembi zakona ustanova za izobraževanje odraslih po novem vpisana kot Delavska univerza Murska Sobota, to ime pa mnogi za ljudsko univerzo pogovorno uporabljajo še danes. Sedež ustanove se je potem do leta 1979 večkrat selil po različnih lokacijah po Murski Soboti (med drugim poleg dvorane Park, kjer je danes lokal Cubo, potem v zgradbi, kjer je danes galerija, in tudi na današnjem sedežu občine). V prvi polovici sedemdesetih let je takratna delavska univerza upravljala tudi razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka. Po besedah Dravca so v drugi polovici sedemdesetih zaposleni v ustanovi zaradi težav s prostori veliko dela opravljali na terenu, po drugih šolah, tudi v hotelu Diana, in v »tem času se je izobrazilo veliko delovodij, komercialistov in tehničnih izobražencev, ki so pozneje zasedali veliko odgovornih delovnih mest v lokalnem okolju. In prav v tem času so vodstvo in zaposleni takratne delavske univerze adaptirali prostor in se leta 1978 preselili v objekt na nekoč Kidričevi, danes pa Slomškovi ulici, v katerem ima ljudska univerza sedež zavoda še danes«.

Napredna osemdeseta

Skozi osemdeseta je bila delavska univerza, kar se opreme tiče, »nenehno najnaprednejša med vsemi izobraževalnimi institucijami v regiji, z najboljšimi grafoskopi, magnetofoni, kasetofoni, diaprojektorji, videofoni in pozneje tudi računalniki«. Dravec kot veliko zanimivost takratnega časa izpostavi opremo, še zlasti računalnike, ki so bili skrbno varovana lastnina, saj so jih zaklepali za rešetkami. Takrat je bilo namreč veliko vlomov v računalniške učilnice, saj je bil računalnik »zelo privlačna igračka«, še razloži.

Leta mednarodnih projektov

31. marca 1995 se je delavska univerza preimenovala v naziv, ki je veljaven še danes. Postala je Ljudska univerza Murska Sobota, zavod za permanentno izobraževanje. V letu 1997 je objekt doživel svoj prvi del, v letu 2003 pa drugi del prenove v podobo, v kateri obratuje še danes. V devetdesetih je ustanova omogočila študij, pozneje tudi študij na daljavo v lokalnem okolju. Po letu 2005 je začela prehajati na projektno izvedbo in financiranje dela, saj je pridobila prve nacionalne projekte in prvo manjše mednarodno projektno sodelovanje. V letu 2012 je začela sodelovati v prvem od velikih mednarodnih projektov in s tem vstopila v trajnejše mednarodne povezave. V njihovih prostorih deluje tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje, kjer se družijo in izobražujejo upokojenci. Dandanes Ljudska univerza Murska Sobota svoje delovanje na letni ravni v veliki večini financira v projektnih oblikah. »Upamo, da bomo tudi v prihajajoči finančni perspektivi imeli na voljo čim več izobraževalnih oblik, ki bodo za vas, uporabnike naših storitev, brezplačne, zanimive za udeležbo ter lepa priložnost za nabiranje novih znanj in pridobivanje novih poznanstev,« zaključuje Dravec.

Aleksandra Grah, Soboške novine, december 2020