Kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota

Kakovost zraka na lokaciji Murska Sobota JUG

Grafika na desni strani prikazuje vsebnost delcev PM10 v realnem času.

Aktivnost se je izvedla v sklopu projekta City Cooperation II, ki ga Razvojni center Murska Sobota izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Avstrija 2014 – 2020.

Vsebnost PM10 delcev

Nizka: < 40 µg/m³

Srednja: 41 µg/m³ - 75 µg/m³

Visoka: > 75 µg/m³

Figurativni prikaz velikosti delcev PM10 in PM2,5 v primerjavi s človeškim lasom

Zakaj je pomembno javnost seznanjati z informacijami o onesnaževanju z delci?

Še vedno se vse premalo zavedamo, kako velikega pomena je kakovost zraka, ki ga dihamo. Izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko pripelje do različnih vplivov na zdravje, od manjših vplivov na dihalni sistem in vse do prezgodnje smrti. Pri vdihavanju lahko namreč prašni delci potujejo tudi globoko v pljuča in povzročajo ali poslabšajo bolezni srca in ožilja ter pljuč in druge pomembne funkcije telesa.

Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropski uniji. Rezultati raziskav kažejo, da ima med vsemi onesnaževalci zraka onesnaženost s prašnimi delci PM največji vpliv na zdravje ljudi.

Piramidalni prikaz zdravstvenih učinkov iz onesnaženega zraka

Smrtonosni vplivi onesnaženega zraka

Ranljive skupine so:

• dojenčki in otroci (njihova pljuča se še razvijajo, otroci veliko časa preživijo pri visoki aktivnosti),
• starejši ljudje (sploh tisti, ki morda še nimajo diagnosticirane bolezni srca ali pljuč),
• ljudje z boleznimi srca in ožilja ter ljudje z boleznimi dihal (astma, KOPB) (onesnaženje z delci PM bistveno poslabša stanje bolezni),
• ljudje, ki telovadijo ali delo redno opravljajo na prostem (ker ob aktivnosti dihamo hitreje in globlje kot v sedečem položaju).

Kaj lahko naredimo za zaščito zdravja?

Spremljajmo napovedi in obvestila ARSO o kakovosti zraka ter ravnajmo skladno z napotki glede na aktualno raven onesnaženosti.

Semafor kakovosti zraka

Kaj lahko storimo za izboljšanje kakovosti zraka?

• Poskrbimo za optimalno ogrevanje stavbe, v kateri živimo. 
• Izbirajmo trajnostne oblike mobilnosti.

Večinski delež virov prašnih delcev prispevajo zastarele male kurilne naprave, zato se pri ozaveščanju o ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka osredotočamo zlasti na zmanjševanje emisij iz kurilnih naprav na lesno biomaso. Po ocenah ministrstva za okolje in prostor v Sloveniji še vedno obratuje pribl. 80.000 popolnoma neustreznih malih kurilnih naprav glede na zahteve predpisov, ki določajo mejne vrednosti emisij v zrak.

Kako zagotovimo okolju prijazno ogrevanje z malo kurilno napravo na lesno biomaso?

Lesno gorivo ne bo povzročilo prekomernih emisij z dimnimi plini, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji:

• ustrezna in pravilno vgrajena mala kurilna naprava (v skladu s sodobnimi tehničnimi smernicami),
• pravilno uporabljena kurilna naprava v skladu z navodili proizvajalca, redno vzdrževana kurilna naprava,
• kakovostno lesno gorivo in pravilno kurjenje (ustrezno ravnanje zlasti pri nalaganju),
• usklajenost kurilne naprave z ogrevalnim sistemom in regulacijo.

Poleg zagotavljanja varstva zdravja, varstva okolja ter učinkovite rabe energije je zelo pomemben vidik tudi požarna varnost. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je v Sloveniji med 400 in 600 požarov letno, pri tem pa 6o zastrupljenih in od tega 3o mrtvih. Zato je vzdrževanje malih kurilnih naprav zelo pomembno, in sicer tako vzdrževanje, ki ga opravita serviser in dimnikar, kot tudi vzdrževanje uporabnika.

• Dimnikar nas opozarja na nepravilnosti pri kurilnih napravah ter dimovodnih in prezračevalnih napravah.
• Pouči nas o pravilnem ravnanju z napravo, pravilni pripravi drv in o tem, kako doseči najboljši izkoristek.

Kaj pomeni pravilno kurjenje?

• Suha drva največ 20-odstotne vlažnosti (idealno okrog 10 %) - bukova drva naj bi se sušila dve leti, hrastova pa celo dve do tri leta,
• primerna dimenzija polen (trikotne ali štirioglate oblike z obsegom od 20 do 27 cm),
• pred kurjenjem iz kurišča odstraniti pepel in morebitne druge ostanke,
• loputo za odvod zgorevalnega zraka pred kurjenjem odpreti do konca,
• polena zložiti križno,
• gost in sivkast dim na izstopu iz dimnika je neprimeren,
• redno vzdrževanje kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov in zračnikov.

Zakaj je pomembna kakovost Lesnih goriv?

Še nekaj dejstev, ki vplivajo na življenjsko dobo male kurilne naprave in strošek ogrevanja

• Zaradi enega milimetra sajnih oblog v kurilni napravi je njen izkoristek od 4 do 6 % manjši.
• Kurilnost bukovega lesa z vlago pribl. 20 % je okoli 4 kWh/kg, sveže posekan les pri vlažnosti pribi. 50 % pa ima kurilnost le okoli 2,2 kWh/kg.
• Če v neustreznem kotlu s samo 50-odstotnim izkoristkom kurimo les z visoko vlažnostjo, izkoristimo samo okoli i kWh/kg energije lesa oziroma nekje 20 %.
• Če v kotlu z 80-odstotnim izkoristkom kurimo zračno suh les (vlažnost do 20 %), izkoristimo okoli 3,2 kWh/kg energije oziroma nekje 90 % (absolutno 64 %).
• Ocena stroškov v celotnem življenjskem obdobju kurilne naprave na trda goriva pokaže, da je odločitev za nakup nadstandardne kurilne naprave ekonomsko upravičena.

Brezplačni posvet s strokovnjakom in finančne spodbude za izvedbo ukrepov

Celovite rešitve ter pomoč pri energetskih naložbah in subvencijah Eko sklada vam brezplačno nudijo neodvisni strokovnjaki in energetski svetovalci mreže ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko sklada. Individualno vam bodo svetovali glede na vaše potrebe ter za vas poiskali najboljše rešitve, da boste prihranili pri stroških ogrevanja in obenem pozitivno vplivali na kakovost skupnega zraka.

Matej Kramar

Matej Kramar
neodvisni energetski svetovalec, pooblaščeni inženir in energetik

Kaj lahko naredimo? Presodimo, s katerimi dejavniki dolgoročno, a konstantno prispevamo k poslabšanju stanja zraka, saj ogrevamo več, kot bi bilo treba. To so lahko enostavna in na prvi pogled nepomembna dejanja, ki pa se seštevajo in hitro obrestujejo.

• Preverite stanje sistema za ogrevanje stavbe in pripravo tople sanitarne vode. Je morda to kotel na trda goriva (polena) ali oljni kotel, ki sicer služita namenu, a sta tehnološko že zastarela in ne dosegata več osnovnih tehničnih zahtev?
• Potem lahko razmislite o novem kotlu ali zamenjate način priprave toplote na sodobnejši in trajnostni način ogrevanja s sodobnimi kondenzacijskimi plinskimi kotli ali namestitvijo toplotne črpalke, ki zaradi svoje dovršenosti in spremembe energenta prihranijo tudi do 50 % stroškov ogrevanja.
• Pri sodobnih kotlih na polena uporabljajte le kakovostno gorivo, brez primesi, tujkov, smol in gospodinjskih odpadkov. Izkoristek sistema bo takoj boljši, zato bo s kurjenjem manj dela in tudi poraba bo manjša.
• Če lahko, znižajte temperaturo v prostoru za stopinjo ali dve. Razlika stopinje v temperaturi vam prihrani med 3 in 5 % goriva. Tako lahko z zmanjšanjem sobne temperature s 23 na 20 °C prihranite povprečno 12 % porabljene energije. Oblecite se letnemu času primerno. Vsi se spomnimo otroštva, ko smo ogrevali le med 17. in 21. uro, potem pa se zjutraj zbudili v svežini in se odpravili po opravkih ali po potrebi zakurili za tiste, ki so ostali doma. Tega seveda danes ni treba izvajati, smo se pa v zadnjih desetletjih razvadili in smo v stanovanju lahkotno oblečeni in rahlo odeti tako rekoč vse leto.
• Namestite termostatske ventile, če prostor ogrevate z radiatorji. Ti ventili prihranijo med 5 in 7 %. Termostat bo izbrano temperaturo v prostoru vzdrževal namesto vas. Preverite, da radiatorji niso založeni, saj za ovirami ne omogočajo popolnega ogrevanja prostora.
• Preverite, ali so okna in vrata pravilno zatesnjena, da ni nenadzorovanega stalnega prodiranja zunanjega zraka. Morda so že dotrajana in potrebujejo posodobitev?
• Razmislite o smislu namestitve dodatnega sloja toplotne izolacije na fasado/podstrešje. Tako lahko energijo za ogrevanje zmanjšate tudi do 45 %.
• Prezračujte, a ne brez smisla. Odvisno od zrakotesnosti, ki jo je stavba pridobila pri gradnji in skozi obratovanje izgubila, se intervali prezračevanja lahko spreminjajo. Prezračujte kratek čas do 5 minut, vendar na stežaj. Odprite tudi vhodna vrata. Tako boste zrak v objektu zamenjali skorajda popolno, ne da bi ohladili konstrukt stavbe, stene in tla. Zračenje sobe samo na kip, brez odpiranja vrat, zahteva vsaj 45 do 60 minut, da se zrak zamenja. V tem času shladite stene in pospešujete toplotne mostove, ki lahko plesnijo.
• Razmislite o nadgradnji in namestite centralno rekuperativno prezračevalno napravo, ki bo stavbo stalno prezračevala po individualnem urniku ter s 100-odstotno svežim in filtriranim zrakom (stopnje F7, G4 in HEPA). Tako se tudi znebite prašnih delcev iz okolja. Objekt bo bistveno bolje prezračen, plesnobe ne bo več in z vračanjem toplote bo naprava prihranila med 80 in 90 % energije, ki bi jo skozi okno spustili pri naravnem, ročnem prezračevanju.

Vse te ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo dodatno spodbuja Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad v obliki nepovratnih sredstev med 20 in 60 % vrednosti investicije in/ali ugodnih kreditov za investicije v okoljske naložbe, obnove doma, nakup električnega vozila in energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov ter novogradnje stanovanjskih hiš. Določeni ukrepi so za prejemnike denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka subvencionirani tudi v višini 100 %.