Kako se pripraviti na ogrevalno sezono

Pomembno področje dela podjetja Komunala Murska Sobota je dejavnost oskrbe s toploto, ki zajema ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, večinoma v večstanovanjskih in poslovnih stavbah.

Komunala je poleg tega v okviru dejavnosti oskrbe s toploto tudi proizvajalec električne energije z napravo za soproizvodnjo toplotne in električne energije. Toplo vodo dobavljajo skoraj 2000 stanovanjskim in poslovnim prostorom s 100.000 m² ogrevalnih površin. Upravljajo ogrevalne naprave v sistemu daljinskega ogrevanja, proizvajajo in distribuirajo toploto do 24 toplotnih postaj, upravljajo deset kotlovnic na kurilno olje in šest kotlovnic na zemeljski plin ter spremljajo delovanje devetih toplotnih črpalk (voda/voda).

Začetek in konec ogrevalne sezone

»Praviloma se ogrevalna sezona začne takrat, ko je zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri 12 °C ali manj, in se konča, ko je v treh zaporednih dneh ob 21. uri +12 °C ali več,« pove Tomislav Zrinski, direktor javnega podjetja Komunala Murska Sobota, in doda, da je določba o začetku in koncu ogrevalne sezone splošna, odločitev o ogrevanju pa odvisna od odločitve etažnih lastnikov, kar se od stavbe do stavbe razlikuje. Zadnja leta se ogrevalne sezone začenjajo v začetku oktobra in končajo v maju.

Temperaturni in časovni režim ogrevanja

Standardni časovni režim ogrevanja je od 5. ure zjutraj do 22. ure zvečer, pri toplotnih črpalkah naprava deluje neprekinjeno in z nočnim znižanjem temperaturnega režima. Temperaturni režimi ogrevanja so samodejno nastavljeni z ogrevalnimi krivuljami, temperature ogrevanja so odvisne od zunanjih temperatur.

Najpogostejše motnje pri ogrevanju

Najpogostejše motnje pri ogrevanju prostorov so večinoma lokalnega značaja, in sicer so to nepravilno delovanje ali neprimerna nastavitev regulacijskih naprav, izpad obtočnih črpalk zaradi izpada elektrike, prisotnost zraka v internih ogrevalnih napeljavah v najvišjih točkah stavb ob začetku ogrevalne sezone in neuravnoteženost internih napeljav, ki se kaže v neenakomerno ogrevanih stavbah.

Najpogostejše motnje pri ogrevanju sanitarne tople vode so prav tako lokalnega značaja in so posledica vodnega kamna, ki se izloča v internih napravah, izpada cirkulacijskih črpalk zaradi izpada elektrike, sočasno prevelikega odjema te vode, nujnih vzdrževalnih del in neočiščenih perlatorjev (pršilcev) na iztoku vode iz vodovodne pipe.

Razlogi za večjo porabo toplote

Po besedah direktorja so najpogostejši razlogi za povečano porabo toplote previsoke temperature v prostorih, navadni regulacijski ventili, ki ne omogočajo samodejnega uravnavanja pretoka tople vode, prezračevanje prostorov z odprtimi radiatorji, dotrajano stavbno pohištvo, pomanjkljiva toplotna izolacija stavb, poškodovana toplotna izolacija na internih toplotnih napravah, neustrezno vzdrževane interne napeljave in dotrajana ali nepravilno nastavljena avtomatika za regulacijo temperature.

Načini varčevanja s toploto

Stroške ogrevanja lahko zmanjšamo z upoštevanjem naslednjih napotkov:

• temperaturo v prostoru merimo in primerjamo s priporočenimi temperaturami za stanovanjske prostore: kopalnica 22 ˚C, dnevna soba 20 ˚C, spalnica 18 ˚C, hodniki in stopnišča 15 ˚C. Pri tem upoštevamo, da na prijetno počutje poleg temperature zraka vplivajo tudi temperatura sten, gibanje zraka in vlažnost v prostoru;
• navadne regulacijske ventile na radiatorjih zamenjamo s termostatskimi ventili, ker je z njimi mogoče nastaviti želeno temperaturo v prostoru. Če je v prostoru pretoplo, namesto odpiranja oken nastavimo nižjo temperaturo, povišanje temperature za 1 °C pomeni povečanje porabe toplote za približno 6 %;
• pri daljši odsotnosti radiatorje delno ali popolnoma zapremo;
• prostore prezračujemo kratek čas z odpiranjem oken in ustvarjanjem močnega prepiha, v tem času radiatorje zapremo. Tako se bo menjal zrak, stene pa se ne bodo ohladile;
• dotrajana okna zamenjamo z novimi – z manjšo toplotno prevodnostjo;
• v nočnem času je priporočljivo spuščati okenske navojnice, da so manjše toplotne izgube skozi okno;
• radiatorjev ni dobro zastirati z zasloni, zavesami ipd., ker se s tem precej zmanjša njihov učinek.

Vzdrževanje naprav

Za vzdrževanje ogrevalnih naprav in napeljav centralnega ogrevanja skrbijo etažni lastniki oziroma v njihovem imenu upravnik večstanovanjske stavbe. Nekoliko drugače je v sistemu daljinskega ogrevanja, saj za vzdrževanje proizvodnega dela v toplarni in distribucijskega omrežja do toplotnih postaj skrbi dobavitelj toplote.

Pogosto se dogaja, da so naprave in interna napeljava neustrezno vzdrževane, zato prihaja do okvar in nezadovoljstva uporabnikov. Zaradi tega je priporočljivo opraviti letni pregled ventilov na radiatorjih in tesnilnih mest, po potrebi pa tudi zamenjavo dotrajanih armatur. Vsa dela na ogrevalnih napravah mora opravljati strokovno usposobljen izvajalec, odjemalci pa morajo biti o izvajanju del obveščeni.

Delitev stroškov ogrevanja

Sredstva za stroške ogrevanja se v večini primerov zbirajo vse leto v obliki mesečnih akontacij. Na koncu ogrevalne sezone se popišejo delilniki stroškov za toploto, opravita se razdelitev in obračun stroškov ogrevanja.

Četudi so radiatorji ves čas zaprti, se plača fiksni del stroškov, ki je neposredno odvisen od površine stanovanja, plača pa se tudi minimalni variabilni del, določen v 18. členu Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.

Daljinsko ogrevanje Murska Sobota

»Letos mineva natanko štirideset let od začetka izgradnje sistema daljinskega ogrevanja v Murski Soboti. Naša družba izvaja izbirno gospodarsko javno službo dobave toplote iz daljinskega ogrevanja, ki zajema proizvodnjo toplote in električne energije ter distribucijo in dobavo toplote do odjemalcev,« pove Zrinski. Daljinsko ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem se toplota proizvaja v posebnem energetskem objektu – toplarni. Po navedbah Zrinskega toploto proizvajajo v napravi za soproizvodnjo toplotne in električne energije in klasično s toplovodnimi kotli. Do posameznih stavb toploto transportirajo po distribucijskem omrežju. Za prenos toplote od energetskega vira do naprav odjemalcev ali toplotne postaje poskrbijo izolirani cevovodi, po katerih se pretaka topla voda. V Murski Soboti je zgrajeno omrežje v skupni dolžini 1800 metrov. Predaja toplote iz distribucijskega omrežja za rabo toplote v stavbi poteka v toplotni postaji, kjer je nameščena ustrezna pogonska, regulacijska in merilna oprema. Na sistem je priključenih 24 toplotnih postaj, toplota pa se uporablja za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode. Prednosti daljinskega ogrevanja so udobje, zanesljivost oskrbe, strokovno nadziranje in upravljanje, varno obratovanje, manjši investicijski stroški in prihranek prostora (pri odjemalcih ni kotlov in lokalnih emisij škodljivih snovi), ugodna cena in zmanjševanje onesnaževanja okolja.

Strošek ogrevanja je sestavljen iz dveh postavk:

• neodvisni (fiksni) stroški, ki so zajeti v obračunski moči, in
• odvisni (variabilni) stroški, ki predstavljajo porabljeno energijo.

Obračunska moč se obračunava na osnovi toplotne priključne moči, izražene v megavatih (MW) oziroma kilovatih (kW), in izhaja iz projektne dokumentacije strojnih napeljav kot nazivna moč posameznih toplotnih naprav. Količina dobavljene toplote se obračunava v megavatnih urah (MWh) oziroma kilovatnih urah (kWh) in se ugotavlja neposredno s toplotnim števcem, vgrajenim v toplotni postaji. Povprečni stroški za ogrevanje 50 m² velikega stanovanja so v ogrevalni sezoni 2020/2021 znašali 400 EUR/leto.

Melita Marič, Soboške novine september 2021