Slika
Smo razvojno najbolj prodorna občina 2024!
Včeraj je v Festivalni dvorani v Ljubljani v organizaciji podjetja Planet GV potekala konferenca Zlati kamen, na kateri je naša občina prejela priznanje za razvojno najbolj prodorno občino. Konferenca Zlati kamen je v slovenski javnosti najbolj odmevno strokovno srečanje na področju lokalne samouprave, kjer si izkušnje ter poglede o razvojnih možnostih ter dobrih praksah izmenjajo najvišji predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki gospodarstva kot tudi vladni predstavniki. Najvišje priznanje je županu Damjanu Anželju tako izročil minister za javno upravo Republike Slovenije Franc Props.
Mestna občina Murska Sobota se je v finale letošnjega tekmovanja za Zlati kamen uvrstila kot zmagovalka v regiji vzhodne Slovenije, kjer sta bili finalistki še Moravske Toplice in Razkrižje. Preostale tri zmagovalke so še Ribnica v jugovzhodni in osrednji Sloveniji, Slovenj Gradec v regiji od Koroške do Posavja ter Tržič v zahodni Sloveniji.
ZLATI KAMEN 2024 ZA MURSKO SOBOTO
Mestna občina je Strokovni svet projekta Zlati kamen prepričala s celovito prenovo mestnega središča, ki sodi med najambicioznejše primere revitalizacije pri nas. Murska Sobota pri svojem razvoju pogosto pionirsko uvaja nove in inovativne prijeme, kraj pa je uspešno prebrodil zelo hudo krizo in je tudi po merljivih kazalnikih med tistimi, ki so napredovali najbolj.
OBRAZLOŽITEV NAGRADE ZLATI KAMEN
"Murska Sobota se uspešno preobraža v »pravo« regijsko središče, ki je vse bolj privlačno tudi za podjetnike in obiskovalce. Pomemben vzvod v tej preobrazbi je tudi prostorska politika: prenova degradiranega območja gramoznice v Soboško jezero s parkom in regijskim predstavitvenim objektom Expano lahko velja za primer dobre prakse revitalizacije. Prostorska politika igra pomembno vlogo tudi pri uvajanju trajnostne mobilnosti. Prav slednja je med kar nekaj področji, kjer je Murska Sobota igrala pri nas pionirsko vlogo tudi s tem, da je med prvimi kraji uvedla brezplačen javni prevoz za prebivalce. V mestni občini se vse bolj prebuja podjetništvo in Murska Sobota sodi med kraje z največjim številom delovnih mest na 1.000 prebivalcev. Kot primer dobre prakse verjetno lahko omenimo tudi občinsko politiko do romske skupnosti: takšne sistematičnosti in obsega aktivnosti, povezanih s to skupnostjo, nismo zasledili pri nobenem drugem kraju pri nas. Da so vsi ti projekti, dobre prakse in pionirski prijemi možni, v Mestni občini Murska Sobota poskrbijo s spretno uporabo razvojnih sredstev za regijo in z vključevanjem v številne mednarodne projekte.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Murska Sobota je med kraji, kjer se je v desetih letih vrednost indeksa ISSO izboljšala najbolj: pridobila je kar 71 mest in se zdaj stabilno uvršča nekje med 60. in 70. mestom. Na treh področjih so vrednosti merljivih kazalnikov za slovenske razmere odlične: to so trg dela (zlasti na račun velikega števila, pa tudi dokaj ugodne strukture delovnih mest), izobrazba (v veliki meri zaradi aktivne politike spodbujanja študija) in gospodarstvo. Po drugi strani je na dveh področjih položaj izrazito slab. To sta demografija in okolje: veliko odpadkov, dnevnih migracij in hrupa, ob tem pa tudi nadpovprečna poraba električne energije.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Prostorska politika ima v sedaj (še) veljavni strategiji osrednje mesto in je povezana z eno od štirih prednostnih usmeritev (reurbanizacija in revitalizacija degradiranih območij). V strateškem dokumentu iz leta 2024 ugotavljajo, da se mestne funkcije selijo iz središča na obrobje in da je izkoriščenost notranjih urbanih površin slaba. To je tudi posledica »napak, narejenih v preteklosti«. Strategija zato meri na prenovo mestnega središča in močno poudarja pomen oživitve degradiranih površin (primer je gramoznica s Soboškim jezerom in razvoj zelenih površin. Mesto potrebuje »trajnostno urbanistično načrtovanje«, prostorska politika pa mora biti tesno povezana s politiko trajnostne mobilnosti, upoštevati pa mora tudi potrebe skupin, kot so prebivalci z gibalnimi oviranostmi.
Razvoj je v veliki meri sledil tem smernicam: največji projekt Mestne občine Murska Sobota je (ob gradnji vodovodnega omrežja) prav temeljita prenova mestnega središča, veliko skrb so namenili degradiranim območjem in zapuščenim stavbam, pri tem pa precej zvesto sledili smernicam razvojne strategije.
PIONIRSKA VLOGA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
Murska Sobota diskretno v marsičem igra pionirsko vlogo v Sloveniji. Primer za to je trajnostna mobilnost: področja so se sistematično lotili že pred desetletjem, brezplačni javni prevoz so uvedli med prvimi pri nas (2007) in ga zdaj še razširili s prevozi na zahtevo na relaciji Moravske Toplice – Murska Sobota – Soboško jezero (za naročila prevozov uporabljajo spletno aplikacijo in info-stebre po hotelih). Med prvimi občinami so sistematično začeli privabljati tuje investitorje.
Zdaj je Murska Sobota med prvimi kraji pri nas, ki se sistematično ukvarja s krajšanjem dobavnih verig in večjo samooskrbo v prehrani (projekt Cities 2030). Znamka Zelena točka, ki so jo tudi z občinsko pomočjo postavili v kraju, združuje že več kot 100 pridelovalcev, ki letno dostavijo 130 lokalom, ustanovam ali podjetjem okrog 80 ton lokalno pridelane hrane.
Trajnostna strategija Murske Sobote sodi med najbolj kakovostne dokumente te vrste v vzhodni polovici države. V pripravi je temeljita prenova (za kar so pripravili javnomnenjsko anketo, javne delavnice ipd). Ob tem so sprejeli strategijo trajnostnega razvoja turistične destinacije.
PREOBRAZBA KRAJA
Kot so povedali na slavnostni seji ob zadnjem občinskem prazniku, dobiva Murska Sobota »videz regijskega središča« in to se je zgodilo šele s prenovo. Ta prenova sodi med najambicioznejše zastavljene revitalizacije krajev pri nas. Dober primer je kompleks Soboško jezero s predstavitvenim objektom Expano. Prenovljeno območje je zaživelo in se razvija naprej: v kratkem naj bi dodali pontonski pomol, združen s prireditvenim prostorom, solarne klopi, polnilne postaje za kolesa ipd.
Murska Sobota je ob tem postala »pešcem in kolesarjem prijazen kraj«, poleg infrastrukture, ki spodbuja »mehke oblike mobilnosti« pa so mesto dodatno ozelenili (150 dreves, zeleni pasovi). Urejanje ni omejeno le na mestno središče, ampak tudi na primestje in na območje ob Muri (projekt Go in Nature), kjer so obnovili poplavne gozdove in mlake, ob tem pa postavili opazovalnice za živali, učilnico v naravi ipd. Pri prenovi kraja v Murski Soboti spretno uporabljajo čezmejne projekte, npr. City Cooperation (Interreg Slovenija – Avstrija).
PODJETNIŠKI RAZVOJ IN MLADI
Pomurski tehnološki park je v sedmih letih delovanja podprl 200 podjetij in s tem pripomogel k 1.500 novim delovnim mestom (Soboške novine, november 2023). Rane ob zatonu podjetja Mura se počasi celijo in v zavesti prebivalcev (kot lahko razberemo iz različnih mnenj, objavljenih v Soboških novinah) Muro kot center lokalnega razvoja vse bolj nadomeščajo dinamična srednje velika podjetja kot je npr. Roto, tovarna leta 2023 (Finance). V zadnjem obdobju so v občini pripravili vrsto projektov, ki merijo na manjši razkorak med poklicnimi izbirami/kompetencami mladih in potrebami lokalnega gospodarstva (npr. projekt Right Skills). Za projekt za razvoj podjetništva med mladimi Talent Lab so dobili 400.000 evrov (Norveška). Razvojne iniciative k sreči ne prihajajo le iz občinskih razvojnih centrov. Zanimiva je zgodba Aurora Coworking centra – tega je ustanovil priseljenec iz ZDA in je leta 2017 prejel evropsko nagrado (Central European Startup Award). Društvo kreativne mladine skuša z delavnicami spodbuditi razvoj kreativnih industrij med mladimi. Na to področje meri tudi večnacionalni projekt KUL (razvoj kreativnih industrij, ki temeljijo na trajnostnem principu in kulturni dediščini – rokodelstvu).
PRISTOP DO ROMOV
Murska Sobota je verjetno kraj, kjer so naredili največ za Romsko skupnost pri nas: Področja se ne lotevajo stihijsko (Akcijski načrt za razvoj romske skupnosti v Mestni občini Murska Sobota 2023-2030). Strategija ima tudi vsebine, povezane s prostorsko politiko (zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja). V občini sistematično skrbijo tudi za takšna področja kot je razvoj digitalnih kompetenc romskih otrok, enakost spolov v skupnosti, zdravstveno osveščenostjo Romov ali njihovo vključenost v športne aktivnosti. Samozavest in aktivno participacijo Romov spodbujajo tudi s projekti kot je Roma Influencers (širjenje zgodb o uspehu posameznikov)."
Objavljamo še obrazložitev, ki je bila podana ob podelitvi priznanja:
''Mursko Soboto bi na kratko najbolje opisali z izrazom »tihi šampion med mestnimi občinami«. Je središče najmanj razvite slovenske regije, a to vlogo igra zgledno. Na številnih področjih je Murska Sobota odigrala pionirsko vlogo – na svoj način, brez veliko pompa. Je med kraji, kjer se je vrednost sestavljenega indeksa ISSO – torej merila za razvojni položaj občine – izboljšala najbolj. V desetih letih je Murska Sobota pridobila kar 71 mest. Zlasti na področjih trga dela, izobrazbe in gospodarstva so vrednosti merljivih kazalnikov odlične. In če smo še nedolgo nazaj povezovali soboško gospodarstvo z nasedlim socialističnim velikanom Muro, jo zdaj lahko s prodornimi in dinamičnimi podjetji.
Bili so med pionirji na področju ukrepov trajnostne mobilnosti. Brezplačni mestni promet so uvedli že leta 2007. Ukvarjajo se s krajšanjem dobavnih verig v prehrani. So med prvimi sistematično začeli privabljati investicije. Noben drug kraj v Sloveniji se tako sistematično – in tako uspešno – ne ukvarja s posebnostmi romske skupnosti. Skrb za mlade ni omejena le na deklarativne dokumente: posebej se ukvarjajo s premoščanjem razkoraka med potrebami lokalnega gospodarstva in poklicnimi izbirami mladih. Bolj smele med njimi prek inkubatorjev usmerjajo v kreativno in trajnostno obarvano podjetništvo.
Pri razvoju kraja igra ključno vlogo tudi strateško zastavljena prostorska politika. Temeljita prenova mestnega središča sodi med najambicioznejše primere revitalizacije pri nas. Kot pravijo v mestni občini, je šele s to prenovo Murska Sobota dobila videz občinskega središča. A najprej so poskrbeli za vsebino.
Če povzamemo. Kraj je odlično prebrodil krizo. Je voden inovativno in dostikrat pionirsko uvaja novosti. Zgledno igra vlogo regionalnega središča. Več kot dovolj razlogov, da Murska Sobota prejme letošnjo nagrado Zlati kamen.''
Foto: Planet GV